Uravnoteženost in enostavnost
Za dobro uravnoteženo držo je potreben minimalen mišični napor, da ostanete v položaju ali izvedete dejanje. Pravilna poravnava med glavo, trupom ter rokami in nogami nam daje ravnovesje in nam omogoča enostavno gibanje. Igranje violine z dobro držo preprečuje utrujenost in poškodbe, hkrati pa poveča naš ton in natančnost.
Noge in stopala
Pravilnega stoječega položaja za igranje violine je treba naučiti že od samega začetka. Težje se bo lotiti tega vprašanja, ko se študent preseli iz zgodnjih faz, saj se bo zaposlil s kompleksnimi tehnikami in repertoarjem. Brez sproščenega stoječega položaja se lahko napetost v nogah in stopalih razširi na zgornji del telesa, kar moti enostavno gibanje.
Da bi dosegli ravnotežje pri stopalih, si predstavljajte, da vse tri točke: peta, zunanja kroglica in notranja kroglica stopala enako podpirajo težo telesa. Poskusite nekoliko odskočiti na nogah, da boste videli, kako se teža porazdeli. Stopala naj bodo med igranjem violine približno na širini ramen.
Nato se kolena in gležnji ne smejo zaskočiti. Morali bi ostati prožni in v skladu s stegni. Celotne noge tvorijo zelo spretno, a stabilno oporo za trup.
Torzo: pas, prsni koš in ramena
Medenica počiva neposredno na nogah, ne da bi jo potisnili v nobeno smer. Medenica je povezana z osnovo naše hrbtenice in je pogosto dovolj, da je glavni vir številnih težav v naši drži. Če se kolk zasuka naprej, mora spodnja hrbtenica prevzeti več napetosti. Ko se to zgodi, lahko s strani telesa opazimo, da je rama za poravnavo spodnjega dela telesa. Takšen položaj je pogosto opazen pri mršavih ljudeh, običajno tudi pri zaklenjenih kolenih.
Zgornji trup mora biti v skladu s medenico. Če se sprednji del telesa zruši, bo telo povzročilo, da bi zgnal. Odpiranje sprednjega trupa in iskanje opore v glavnih mišicah hrbta nam omogoča uravnoteženo držo v zgornjem delu telesa.
Naramnice, ki vključujejo ovratnice in ramena, počivajo na uravnoteženem trupu, pri čemer sta obe roki obešeni navzdol. Pomembno je, da ramenski pas ostane širok in sproščen. Vsaka velika gibanja pri igranju na violino, na primer dolgi udarci z lokom, bi morala vključevati ramena. Če jih izolirate, bo togost in šibek ton.
Ko roke dvignete, poskusite začutiti oporo, ki prihaja iz hrbtnih mišic (romboidi, ki lopatice povezujejo s hrbtenico). To bi moralo priti enostavno, ko je telo dobro poravnano. Krepitev romboidnih mišic z vajami je lahko koristno za violiniste.
Vrat in glava
Ko držimo violino, ne bi smeli dvigniti ramen niti spuščati glave čez tisto, kar je prijetno. Najdba pravega počitka za brado ima pri tem pomembno vlogo, saj naslon za brado s pravilno višino lahko prepreči nepotrebno napetost v naših ramenih in vratu.
Ramena naj ostanejo čim bolj sproščena, glava pa celotno težo nasloni na naslon za brado z nežnim kimanjem. Pred tem mora violina najprej najti dobro oporo na rami, da ne zdrsne naprej proti prsim. Vrat je podaljšek hrbtenice, zato ga ne bi smeli spravljati v nepotrebno napetost. Ne pozabite, da se vrat ves čas podaljša navzgor, glava naj bo rahlo uravnotežena na vratu.
Pomembno je, da glavo držite čim bolj navpično. Ko obrnemo glavo v levo, poskusimo začeti gibanje s hrbtne strani vratu. To nam preprečuje, da bi glavo napredovali naprej ali preveč nagibali glavo. To je običajno pri majhnih otrocih, zato jih moramo opomniti, naj "prinesejo violino k telesu" in ne obratno.
Čeljust naj bo ves čas sproščena. Medtem ko ne želimo, da imamo pri igranju na violino odprta usta, moramo imeti v mislih, da bi morali zobje ostati narazen. V idealnem primeru bi morali biti sposobni govoriti, ko držimo violino. Leva roka je deloma odgovorna tudi za podporo violine.
Gudačka pedagogika Mimi Zweig
Dobro držo je mogoče uspešno pridobiti le, če je celoten mehanizem telesa pod popolnim nadzorom.
- Joseph Pilates
